Omemba: Lodovico Guicciardini

»To je zgodba o umetniku, ki je ustvarjal v senci tedaj prevladujoče slikarske smeri.«

»Fant, moj, glej, da boš vsak večer molil zame ... tam, kamor grem, je tako temno.«

»Vsi renesančniki ste iz istega testa! Zakaj vendar ne ostanete pri tleh: svet je tako lep!«

»Pravijo, da sem šaljiv slikar, a ko bi vedel, kakšen žalosten bedak jih je v resnici naslikal ...«

»Pred njimi je lahko pobegnil samo z risanjem in risal je brez prestanka. Grozote je obglavil le tako, da jih je upodobil, ali pa z molitvijo.«